Nordkante Košutnikov turn
Nordkante Košutnikov turn
Kar sredi tedna (bil je dela prosti dan), sva se z Matjažem odpravila čez mejo, tokrat na avstrijsko stran. Štart ni bil prav zgoden, računala sva, da bi nekje med osmo in pol deveto uro začela plezati. Tempo pri dostopu sva imela kar dober, saj ga je seveda narekoval Matjaž. Pod steno sva prišla po planu, pa že takrat je bila ena naveza že pred nama v steni. Ustavila sva se malo pred vstopom v smer, kjer sva se opremila za plezanje. Da bi bilo plezanje lažje sva večji nahrbtnik pustila spodaj, mojega, ki je manjši, pa sva s pijačo in sendviči vzela s seboj. Gledava v steno, pa Matjaž reče lej če ni to Sebastjan. Meni je bilo čudno, da bi ga kar tako prepoznal, sem rekla ah ne, kako pa to veš? Takrat pa se je zaslišal glas "VARUJEM" in oba sva imela potrditev, evo pa je res. Ker so tudi oni šele dobro začeli plezati, smo prečko lepo plezali eden za drugim, tudi čakali se nismo prav dolgo.
Kar hitro smo bili na štantu kjer levo poteka smer Nordkante, desno oziroma naravnost pa smer Nord-Ost. Pfeiller. Tukaj smo se ločili, naveza pred nama je plezala desno, midva pa sva s plezanjem nadaljevala po levi strani. Smer je lepa in se pozna, da imava za seboj že nekaj skupnih tur saj je plezanje in rokovanje na štantih zelo hitro. Matjaž se zato odloči, da bo vsak "cug potegnil" kolikor je možno, da se lahko tudi dalj časa pleza in sva posledično tudi hitreje na vrhu. Nevem kaj na drugega še rečem kot pa ena dva tri in sva na vrhu, iz nahrbtnika spet pijača in sendviči. Se preobujeva, spijeva, pojeva in že sestop. Sestopala sva po ferati in že sva bila spodaj na melišču. Ker sva en nahrbtnik pustila pod steno, je moral Matjaž po poti malo nazaj proti steni, jaz pa sem počasi hodila proti avtu. Tako se je zaključila še ena uspešna tura.
