Tjaša, dekle na vrvi - Tjaša Jelovčan
Tjaša, mnogi te še ne poznajo. Kako bi se predstavila?
Sem članica AO Kranj, drugače pa prihajam iz Škofje Loke. Že od otroštva naprej so me spremljali različni športi, kot sta košarka in karate, zadnjih 10 let, pa je moje življenje tesno povezano s hribi in plezanjem. Od leta 2015 sem članica SMAR-a (Slovenske mladinske alpinistične reprezentance), v letu 2016 pa sem bila izbrana za najuspešnejšo alpinistko.
Kdaj si ugotovila, da je plezanje tisto, kar želiš početi?
16.4.2008., ob 11.45 v Kamnitniku . Ta datum je izmišljen, ampak mislim, da takrat, ko sem prvič prijela skalo. Hribi so že od nekdaj del mene. S starši smo prehodili Slovenijo po dolgem in počez. Plezanje je bilo neko logično nadaljevanje, ki te prej ali slej zasvoji. In jaz mislim, da spadam pod tiste zasvojence, ki se jih ne da več ozdravit. Hribi v kakršni koli obliki, pa naj bo to plezanje, turno smučanje, hoja… Zadovoljstva in občutkov, ko priplezaš na vrh smeri, se ne da opisat. Tega ne moreš razložiti z besedami. Seveda se z višanjem plezalnega nivoja, veča tudi zadovoljstvo. Vse pa je še bolj intenzivno pri plezanju prvenstvenih smeri. In ti občutki, ta doživetja, so več kot dobra motivacija in to želiš doživljat znova in znova. Klub temu, da se zavedaš vzporedne nevarnosti, ki je seveda sestavni del zgodbe…
Predvsem pa se mi zdi, da je to kar počnemo plezalci/alpinisti - gibanje po neznanem vertikalnem svetu, en velik privilegij. Večina 'normalnih' ljudi, tega ne bo nikoli doživela.
Če imaš na voljo knjigo za branje ali ogled filmčkov na internetu, kaj ti je ljubše?
Hmm...Nisem ravno knjižni molj, ampak če že, potem raje v roke vzamem knjigo. Ne nujno z alpinistično temo. Ravno sedaj sem v (čudnem) obdobju, ko zaradi poškodbe ne morem plezati. In na vrsto so prišle mnoge druge dejavnosti, stvari, na katere drugače pozabimo. Med njimi je tudi branje knjig. Zadnja, ki sem jo prebrala, je Jezero od Tadeja Goloba. Priporočam
Zakaj je skala boljša kot sneg in led?
Ne vem če je izraz bolj primeren. V bistvu je zelo preprosto – bolj uživam. Skalo je možno plezati čez celo leto. Kar pomeni, da si, ko se začne sezona v hribih, dobro vplezan, suveren, imaš nek občutek za skalo in plezanje. Zadnjih nekaj let pa tudi športno plezanje jemljem malo bolj resno. In ravno ta trening v zimskem obdobju na umetni steni in v plezališčih primorske, se obrestuje, da lahko poleti v hribih splezam kaj težjega.
Čar zime in zimskih razmer pa je v tem, da je to obdobje ponavadi zelo kratko, kar pomeni, da težje dobiš neke kilometre in s tem povezano suverenost za zimsko plezanje. Posledično te oz. me je zime strah, ni pravega zaupanja, ne uživam tako, kot bi lahko...
In, ko se zvečer odločam ali bi šla na primorsko 'frikat' ali plezat led...ja...najbrž se bomo srečali na primorskem
Se mi zdi, da je najbolj pomembno, da poslušaš samega sebe in počneš stvari v katerih uživaš.
Na vrvi se bolje ujameš z žensko ali z moškim?
Ni toliko pomemben spol, kot pa to, da res veš s kom greš plezat. Tvoje življenje je v bistvu odvisno od prijatelja na drugi strani vrvi. Se mi zdi, da je izbira soplezalca skoraj bolj pomembna, kot izbira cilja. Plezat ne greš kar s komerkoli, še pri športnem plezanju je fino, da se imaš čez dan kaj za pogovarjati. Kaj šele na neki odpravi. Važno je, da se razumeta in si zaupata, da en drugega spodbujata in 'vlečeta' naprej ali pa 'bremzata', kadar je to potrebno. In moram reči, da imam nekaj takih soplezalk in soplezalcev...ko vse 'štima', ko se sploh ne rabiš pogovarjat in točno veš, kaj on/ona razmišlja...
Kaj dobrega imamo v Gorniku :)
Gornik pa je dobesedno moj 'najboljši sosed' (živim namreč zelo blizu). Oblačila vrhunske kvalitete. Najboljša stvar pri tem pa je, da so izdelana po meri, 'ojačana' točno tam kjer jaz hočem, pa še sto in eno barvo imaš na izbiro. In, če že ne rabim kake opreme ali oblačil, grem z veseljem tja samo na kavico ali pa klepet. Super ekipa!