Utrinki po GORNIK predavanjih
Utrinki po GORNIK predavanjih so takšni. Na petkov večer, dan po osmem marcu, smo si že osmič vzeli čas in prisluhnili navdihujočim zgodbam iz alpinizma.
Lidija Honzak
Najprej nas je na prvo žensko alpinistično odpravo v Pamir pospremila Lidija Honzak. Navdušila nas je z iskrivim pripovedovanjem prigod in dogodkov, ki so jih pripeljali na vrh Pik Komunizma. Prikazom plezanja v Pakli še z baznim taborom na platoju pod Anića kukom. Plezanjem v domačih hribih in občutkom neskončnega letenja z Matevžem Lenarčičem nad alpskimi vršaci.
Ko se človek z današnjimi očmi zazre v opremo in oblačila na črno belih fotografijah, se po tihem vpraša kako je mogoče, da so jim uspevali takšni vzponi. Ko se vseeno sprijazniš z dejstvom, da so jim res takšni vzponi uspeli, nekako naši vzponi zbledijo. Dobri današnji vzponi, z vidika težavnosti, drznosti že manj, se lahko primerjajo le še tisti z vrha lestvice. Vse ostalo se bolj ali manj skrije za nekim povprečjem. A na srečo je alpinizem tako širok pojem, da če imaš nekaj posluha za izvirne ideje, se lahko vseeno vsaj nekoliko približaš zgodbam iz preteklosti.
Luka & Miha
V drugem delu sta stopila na sceno Luka in Miha. Fanta sta predstavila svojo zgodbo iz Himalaje. Zgodbo iz zdajšnjih časov. Ko se člani odprave ne preštevajo več v dvomestnih številih, ko se na pot ne pošilja več cargo s stotimi sodi, ko ni več generala z vnaprej določenim scenarijem, ko se ne more več zgoditi, da bi na vrh hriba stopil vnaprej določen alpinist, največji garač pa bi bil poslan v bazo. Iz predavanja si lahko razbral, kako enostavna je danes alpinistična odprava. Danes predstaviš idejo, takoj jo nekdo zagrabi, se dogovoriš za datum odhoda, z mobitelom plačaš letalsko karto, hotel, pico v centru glavnega mesta, posteljo pod hribom... Če pa vseeno, še danes gojiš duh avanturizma, kot ga Luka in Miha, lahko občutiš pristnost sveta, kamor človeška noga ne stopi. Ali pa vsaj ne stopi zelo pogosto.
In ko imaš na voljo tako dobre predavatelje in vsebino predavanj, kot smo jih imeli tudi tokrat, lahko le z odprtimi usti in navdušenjem to doživiš v dveh kratkih uricah. Bilo bi mi zelo žal, kot tudi drugim, s katerimi sem govoril, če bi ne bil slišal in videl Lidijine, Lukove in Mihove zgodbe.
Hvala ker ste nam delili vaše zgodbe.