Košarica 0

Utrinki

Trbiška Krniška špica

Matjaz Mohoric

Trbiška Krniška špica

Na zadnji dan starega leta 2016 smo bili v zahodnih Julijcih. V Trbiški Krniški špici. Krasna tura. Daleč od ponorelega sveta... Več si lahko preberete na blogu GORNIK.SI

Preberi več →


Črni graben v Storžiču

Matjaz Mohoric

Črni graben v Storžiču

Z Lukom sva plezala v Črnem grabnu v Storžiču. Kako je bilo lahko najdete na povezavi ČRNI GRABEN V STORŽIČU  

Preberi več →


Češnovar - Srakar v Koglu

Matjaz Mohoric

Češnovar - Srakar v Koglu

Dan pred zimo, vsaj po keledarju, ker dugače bi lahko mislil, da smo sredi pomladi, sva zavila v Kogel. Kot vedno se dostop do stene vleče. Malo lažje je, če vmes kakšno rečeš... Po uri in pol hoje pod steno srečava pet navez. Dve sta zavili v Virensa, dve, od tega ena trojna, v Češnovar Srakar in še ena nekje blizu Kamniške. Vzameva si čas, saj vidiva zasedena stojišča nad seboj. Malica tekne. V prvi raztežaj zaplezam jaz. Po dolgem času spet otipam skalo. Presenečen kako topla je. V bistvu potegnem dva raztežaja. Celo dolžino vrvi. Bojim se padajočega kamenja....

Preberi več →


Trio nad Pokljuko

Matjaz Mohoric

Trio nad Pokljuko

S Piko se podava v hribe nad Pokljuko. Ni nek presežek v domišljiji priprave ture, a vseeno sva jo rajžala mal' po svoje. Za Pikino prvo turo, tako s primesmi plezarije, sploh ni bila slaba izbira. Lepo sva izbrala tajming, saj sva bila na vseh treh vrhovih povsem sama, razen na Viševniku, kjer sta naju prehitela dva hribovca. Ko sva opazovala vrhove za in pred nama sva se čudila kako nama je to uspelo. Od vseh treh je bil najlepši MDV, kjer sva rahlo poplezavala. Razgledi so bili odlični. Tudi počutje, vendar samo do pod vrha VDV. Na sestopu po...

Preberi več →


Turn gamsove matere – Peters – Deye

Matjaz Mohoric

Turn gamsove matere – Peters – Deye

Od doma sva odšla že v ponedeljek zvečer. Le še pumpe delajo. Tam sva kupila še napolitanke; za ”težke” trenutke v steni:). Parkirava v Zajzeri, raztegneva spalke in zaspiva pod milim nebom in miljardo zvezd ter debelo in svetlo luno. Carsko! Še bolj carsko bi bilo, če bi spal na rahlo bolj ravnem terenu in se ne bi vmes zbujal. A kljub temu sem se zgodaj zjutraj zbudil zadovljen…     Kot vedno se pot do Pellarinija vleče; čeprav vseeno manj kot pa nazajgrede. Malo pod kočo srečava oskrbnika, ki gre v dolino. Drugače pa ni človeka na spregled. Pri...

Preberi več →