Mrzli studenec - kot v pravljici.

Nikjer žive duše. Le narava in jaz.

Na Kranjski planini sem zavil desno proti Kleku. Že tukaj se je pojavil snek, ki se noče in noče posloviti.

Kar naprej proti Kleku...

Zaenkrat mi orientacija še ne dela težav.

Kmalu pa se pojavi vedno več nega.

Kmalu je samo še sneg.

Pa nič zato; grem pa malo peš. Kakšnih pet kilometrov.

Nad menoj so se ves čas nabirali precej sivi oblaki, vendar so mi prizanesli.

Cesta pa prav prijetno zavita in ne preveč strma.

Po dolgem spustu pridem v Radovno. Tukaj pa vse cveti in ...

... živino že ženejo na pašo. Pa ne kar tako. Na moderen način. S pirom v roki.