Širna belina in samotni GORNIK.

Bilo je vroče kot v kotlu.

Le Andrej in njegove sledi, da je bil tukaj...

Spust - drugič. Tokrat na severno stran v Špranjo.

Naletela sva celo na, kdo bi si mislil, pršič. In to veliko pršiča...

Vrh Škrbine prednje Špranje.

Kako majhni smo v primerjavi z mogočnimi dimenzijami, ki jih srečamo v hribih.

Zvončki in trobentice... Pomlad je tu, ni kaj!

Po 6-ih urah in pol dobrega tempa sem bil kar dobro zdelan. A ko sem pomislil na narejeno turo, je bilo vse hudo prec pozabljeno.